V Švici vse več težav z bobri, država se je odločila za nenavadno rešitev

V kantonu Zürich so zaradi strmega naraščanja populacije bobrov vzpostavili poseben svetovalni center. Ekologi tam ne rešujejo le težav z udrtimi cestami in poplavami, temveč mirijo tudi jezne kmete. Švica, ki za razliko od sosednjih držav bobrov ne odstreljuje, za upravljanje s populacijo namenja največ sredstev v Evropi.

Ko je prebivalki mesteca južno od Züricha bober podrl 40 let star hrast, je poklicala posebno telefonsko številko. "Sovražim bobre," je dejala. Njen klic ni bil osamljen, pozimi, ko ti naravni inženirji obnavljajo domovanja, "bobrov telefon" tedensko prejme okoli deset klicev na pomoč, piše britanski Guardian.

Bobri s svojimi gradbenimi podvigi pogosto povzročijo kaos v infrastrukturi. Posledice segajo od poplav in podrtih dreves do nevarnih udrtin na cestah. Posamezen incident lahko povzroči škodo v višini do 75.000 evrov.

Kanton Zürich se je odzval z "vročo linijo", kjer ekologi ocenjujejo škodo, svetujejo glede zaščite in presojajo o odškodninah. Pomemben del dela je pomirjanje razburjenih prebivalcev. Caroline Nienhuis, biologinja pri svetovalnem podjetju Fornat, pojasnjuje: "Nekateri kmetje so tako jezni, da jih komaj razumete, a se pomirijo, ko jih obiščete na terenu."

Brez odstrela, a z bogatim proračunom

Populacija bobrov v Švici doživlja razcvet; od leta 2008 je s 1.600 narasla na 4.900 živali. Kljub temu od leta 1956 niso zakonito odstrelili niti enega bobra, kar je v nasprotju s praksami na Bavarskem ali Poljskem.

Švicarska strategija temelji na prepričanju, da je odstrel neučinkovit, saj prazen teritorij hitro zasede nov bober. Namesto tega država vlaga v preventivo in odškodnine, za kar je letno na voljo do milijon frankov (več kot milijon evrov), največ v Evropi. Ključno je, da ljudje čutijo, da imajo nadzor, sicer bi prihajalo do nezakonitih odstrelov.

Igra potrpljenja

Kako je videti sobivanje v praksi, ve Peter Roos iz občine Hettlingen, ki linijo pokliče tudi 20-krat letno. Težave, kot so zvišani jezovi, rešujejo sproti. "Gre za to, kdo ima več potrpljenja. Ko začneš posegati v njihove jezove, zgradijo nove," pravi Roos, ki se sooča tudi z udrtinami na parkiriščih.

Strokovnjaki poudarjajo, da koristi presegajo stroške. Bobri na 2.000 kilometrih rek opravljajo brezplačna obnovitvena dela in varujejo naselja pred hudourniškimi poplavami. V mokrišču Marthalen se je po njihovem prihodu biotska raznovrstnost drastično povečala, saj tam beležijo do šestkrat več vrst rib in dvoživk.

Da je sobivanje mogoče, dokazuje vas Uhwiesen. Po težavah z udrtinami in uničenim pridelkom so namestili zaščitno mrežo za okoli 8.000 evrov. Danes so domačini nad "eksotičnimi" sosedi navdušeni, saj so se z njimi vrnili tudi vodomci. Lokalna bobra so celo poimenovali Justin in Hailey, ljudje pa ju dojemajo kot obogatitev življenjskega prostora.